Smrt slovenske primadone

Koncept knjige je presenetljiv, saj je pripoved položena v usta mladeniču, homoseksualcu tuje narodnosti, ki neki slovenski organizaciji v obliki odgovorov na vprašanja poroča o svojem, seveda zgolj prijateljskem, razmerju z deset let starejšo slovensko primadono. V to glavno pripovedno črto pripovedovalec vpleta zgodbe o svojih uspelih in neuspelih razmerjih in o zavzetem iskanju idealnega moškega, ki ga nazadnje najde v ljubimcu svoje slovenske prijateljice. Najbolj usoden pa je vsekakor pevkin odnos z njeno samozavestno, neobzirno in nekoliko tiransko materjo, ki hčeri nikakor noče priznati pevskih uspehov in jo vseskozi obravnava kot neposlušno petletnico.

Pripovedovalec nam s stališča tujca opiše tudi navdušenost nad zeleno slovensko pokrajino ter razočaranje nad zatohlostjo in provincialnostjo v največjem slovenskem mestu, ki je postavljano ob bok svetovljanstvu in odprtosti Madrida, Pariza in Milana.

Besedilo je napisano na zelo nežen, poetičen in poduhovljen način, vendar zasičeno z raznovrstnimi čustvenimi odtenki, ki močno udarjajo ob bralčevo psiho.

Nevsakdanja izbira karakterjev in prizorišč je morda malo moteča, saj zaradi nenavadnosti ter zelo ekstremnih in togih značajev oseb vse skupaj zveni nekoliko pravljično in neprepričljivo.

Prefinjeno in občuteno opisana delikatna tema, ki vleče in vleče, na koncu pa zaradi izrednosti izbranih življenjskih situacij žal nekoliko zvodeni.