Alojz Rebula0.0 Alojz Rebula (r. 1924), ki je doslej svoja romaneskna dela razpostavil po najširšem časovnem loku, od biblijskega časa (Jutri čez Jordan) do klasične antike (V Sibilinem vetru), od srednjega veka (Zeleno izgnanstvo) do 20. stoletja (Senčni ples, Kačja roža, Cesta s cipreso in zvezdo), je z romanom Nokturno za Primorsko spet pokazal svojo preferenco za narodno aktualnost, saj tukaj gre za pripoved o še neizzveneli Kalvariji Primorske v prejšnjem stoletju. Ta pripoved, katere vsebino nakazuje že elegični naslov, ima svoje težišče v Vipavski dolini (v tem je pisatelj razširil svoj zamejski razgled, doslej vezan na južni Kras). Ta slovenski Kanaan, kakor ga imenuje, zapovrstjo doživlja valjar fašističnega raznorodovanja, partizanskega upora in komunizma. To kalvarijsko sekvenco pooseblja mlad dinamičen duhovnik, narodnjak in naprednjak, zmožen tudi verske krize, a ki na koncu žrtveno izgori v neomajni zvestobi narodu in veri.
V romanu prihajajo do zrelega izraza znane značilnosti avtorjevega pisanja, zvestega klasičnemu konceptu te literarne zvrsti - silovitost človeških usod, skrivnostno občutje narave, problematika slovenske usode, vseprisotno občutje absolutnega. Vse to ob oživljanju izpričanega zgodovinskega gradiva, zaradi česar lahko v tem delu vidimo ne samo občuteno umetnino, ampak tudi pristen dokument neke tragične dobe. Na ozadju sočasne svetovne politične in ideološke kuliserije je to predvsem knjiga o Primorski, ki pa dejansko odseva tudi širšo preteklost Slovenije.
